Natečaji // Glavni trg v Mariboru
Popup_gt-03

Glavni trg v Mariboru

arhitekti
Čelig, Rakušček, Veselko, Žižek

natečaj
enakovredno priznanje

lokacija
Maribor - Glavni trg

površina (neto)
cca. 16 000 m2

natečajni projekt
2009

izvedba
-

 

Historična jedra mest imajo posebno prostorsko strukturo, ki je danes neponovljiva. Oblika trga je s to strukturo posledično neločljivo povezana. Ideja interpretacije prostora Glavnega trga je prostorski "strech", navidezno odpiranje in širjenje prostora med historičnimi objekti, ki so povezani z navideznimi nitmi, preslikanimi v tlak trga. Ta ideja predstavlja osrednji princip oblikovanja urbanega tlaka celega območja.

Definirane "urbane niti" povezujejo nasproti stoječe vogale objektov, ustvarjajo ritem delitve prostora in tlakovanja in ohranjajo historično kontekstualnost oblikovanja tlaka. Takšno oblikovanje je sodobna interpretacija oblike trga (pristop k interpretaciji), ki pa ima svoje korenine v zgodovinski podobi mesta in skladno s tem deluje večplastno. Za razliko od trenutne geometrijsko omejene (statične) formulacije tlaka, predstavlja predlagan pristop naravnejšo in neposrednejšo definicijo, ki omogoča močnejši in bolj dinamičen prostor. V pogledih na trg je razvidna raznolika podoba le tega, glede na pozicijo in učinek perspektive.

S povezovanjem vogalov so poleg notranjih pasov dodatno definirani pasovi ulic, ki se stekajo na trg. Ti pasovi so tlakovani z drobnejšim / temnejšim tlakom in predvidoma segajo tudi v notranjost ulic, z namenom izvedbe mehkega prehod tlakovanja. Kombinirani so s točkovnimi svetili v tlaku, ki prav tako deloma bežijo v notranjost ulic. Tlakovanje "niti" je predvideno v celotnem območju, na Koroški cesti, in Ulici kneza Koclja.

Mesto Maribor premore vrsto trgov z različno uporabo in "namenom". Med temi nosi Glavni trg prvenstveno vlogo protokolarnega trga. Namenjen je dogodkom, ki so vezani na mestno hišo in protokolarnim prireditvam. To dejstvo načeloma omeji uporabo trga v nekatere namene oz. določeno uporabo naredi manj smiselno, tudi glede na dejstvo, da premore mesto še druge trge. Tako na trgu samem ni predvidenih fiksnih igral za otroke ali celo otroško igrišče, na trgu ni predvidene zazelenitve (razen v obrobju / zahodnem delu namenjenem počitku).

Hkrati trg zaradi svoje velikosti omogoča nekatere druge uporabe, ki so predvsem začasnega značaja. Na trgu je predvidena občasna tematska tržnica, prireditve vezane na premični oder (predvideni so potrebni priključki), pozimi drsališče (fontana takrat ne deluje),...

Ne glede na velike možnosti revitalizacije in uporabe, ki jih ponuja velikost trga, objekti na obrobju, itd. pa je uspešnost revitalizacije in frekventnost uporabe s strani obiskovalcev odvisna primarno od ustrezne prometne infrastrukture in navezanosti. Za maksimalno izkoriščenost bi trg potreboval avtomobilsko parkirno garažo v neposredni bližini, v idealnem primeru celo pod trgom samim. To bi dokončno zagotovilo intenzivno uporabo trga in območja v neposredni bližini (Rotovški trg). K temu bi pozitivno pripomogel tudi dinamičen javni prevoz, z manjšimi in fleksibilnejšimi avtobusi.

 

Small_gt-03 Small_gt-01 Small_gt-02 Small_gt-04 Small_gt-05 Small_gt-06 Small_gt-07 Small_gt-08 Small_gt-09 Small_gt-10 Small_gt-11 Small_gt-12 Small_gt-13